info@ooz-sb.si  
 DOMOV
 PREDSTAVITEV
 AKTUALNO
 ČLANKI
 OBRAZCI
 POČITNIŠKE KAPACITETE
 FOTOGALERIJA
IMENIK OBRTNIKOV
Vsebina samo za Člane OOZ Slov. Bistrica
 
  STATISTIKA  
   
  Obiskovalec št.:  
  16063  
   
  Danes smo:  
  9.8.2020, 7:47:13;  
  ZANIMIVE POVEZAVE  
   
 
POSTANITE ČLAN
OBRTNO-PODJETNIŠKA ZBORNICA SLOVENIJE
OBRTNIK-PODJETNIK
SVETOVALNI IN IZOBRAŽEVALNI CENTER OZS
MOZAIK PODJETNIH - UGODNOSTI
MOZAIK PODJETNIH - POČITNICE
MOJ OBRTNIK
NAŠA FACEBOOK STRAN
OZS NA TWITTERJU
KATALOG ČLANOV OOZ SLOVENSKA BISTRICA
 
 
 
 
 
[06.08.2007]

   Zakon o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov

Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov prične veljati 5. avgusta 2007!

Od 5. avgusta 2007 dalje bo v delovnih prostorih mogoče kaditi le tam, kjer drugi zaposleni ne bodo mogli biti izpostavljeni tobačnemu dimu, zbrani kadilski prostori pa bodo morali izpolnjevati točno določene tehnične pogoje.

V nadaljevanju Vam posredujemo nekaj odgovorov na vprašanja, ki so bila zastavljena Ministrstvu za zdravje v zvezi z novelo tobačnega zakona.

1. Kdaj točno začne veljati novela zakona in kaj nam prinaša?
Novela zakona začne veljati 5. avgusta 2007, kar pomeni, da bo od tega dne od polnoči dalje kajenje v vseh zaprtih javnih in delovnih prostorih prepovedano. Kajenje bo prepovedano tudi v prostorih, ki sicer ne štejejo za zaprte prostore, če so del pripadajočih funkcionalnih zemljišč prostorov, kjer se opravlja dejavnost vzgoje in izobraževanja. Po uveljavitvi pravilnika, ki ga bo minister za zdravje skladno z zakonom izdal v začetku septembra, se bo lahko kadilo v kadilnicah, če se bodo lastniki, najemniki oziroma uporabniki javnih ali delovnih prostorov odločili zanje. Kadilnice niso obvezne, izpolnjevati pa bodo morale podrobnejše pogoje, ki jih bo v pravilniku določil minister, pristojen za zdravje.
Z datumom uveljavitve zakona ne bo več dovoljena prodaja tobačnih izdelkov osebam, mlajšim od 18 let. Osebe mlajše od 18 let tobačnih izdelkov tudi ne bodo smele prodajati.
Novela zakona uvaja tudi natis telefonske številke za pomoč pri odvajanju od kajenja na embalaži tobačnih izdelkov. Natis številke bodo proizvajalci morali zagotoviti najkasneje v osmih mesecih po uveljavitvi tega zakona. Katera bo ta številka in kako bo delovala, bo določeno s pravilnikom, ki bo prav tako objavljen v začetku septembra.

2. Kaj je zaprt prostor?
Za zaprt javni ali delovni prostor se šteje prostor, ki ima streho in popolnoma zaprto več kot polovico površine pripadajočih sten. To pomeni, da za zaprte prostore štejejo tisti, ki imajo pokrito zgornjo površino (strop, streha) in zaprto površino najmanj v obsegu polovice površine pripadajočih sten ali stranic ne glede na vrsto materiala, iz katerega so streha, stene ali stranice ter ne glede na to ali gre za trajno ali začasno konstrukcijo. Okna in vrata se štejejo kot del zaprte stene.

3. Ali šotor šteje za zaprt prostor in ali za streho šteje tudi pomična streha?
Za zaprt prostor šteje vsak prostor, ki je pokrit in ima popolnoma zaprto več kot polovico površine pripadajočih sten ali stranic ne glede na material, iz katerega so streha in stene ali stranice. Iz tega sledi, da za zaprt prostor šteje tudi šotor, kadar ima streho in zaprto več kot polovico pripadajočih stranic. Enako šteje za streho tudi pomična streha iz kakršnega koli materiala, kadar je razprta.

4. Ali lahko gostje kadijo na terasi, vrtu ali na balkonu gostinskega lokala?
Lahko, kadar so vrt, terasa ali balkon urejeni tako, da po zakonu ne štejejo za zaprt prostor. Za zaprto teraso ali vrt šteje npr. prostor, ki ima streho in popolnoma zaprto več kot polovico površine pripadajočih sten ali stranic, ne glede na vrsto materiala uporabljenega za streho, stene ali stranice (npr. platno, umetni materiali ipd.).

5. Ali je dovoljeno kaditi v sanitarnih prostorih javnega ali delovnega prostora?
Kajenje je prepovedano v vseh zaprtih javnih in delovnih prostorih, vključno s sanitarijami.

6. Kaj se šteje kot del pripadajočih funkcionalnih zemljišč? Ali je to npr. tudi pločnik ob stavbi, v kateri se opravlja vzgojno izobraževalna dejavnost? S kakšnimi dokazili lastnik/najemnik/upravitelj prostorov izkazuje pripadajoče funkcionalno zemljišče?
Zakon določa, da je prepovedano kajenje tudi v prostorih, ki po definiciji niso zaprti prostori, če gre za prostore, ki so del pripadajočega funkcionalnega zemljišča, kjer se opravlja dejavnost vzgoje in izobraževanja. V praksi so taki prostori predvsem šolska dvorišča, šolska igrišča ter druge površine, ki sodijo izključno k vzgojno izobraževalni ustanovi, ne pa javni odprti prostori, kot so pločniki, parki, ceste, javna parkirišča, četudi se nahajajo ob teh ustanovah.

7. Ali šteje v skupno površino zaprtega prostora samo prostor, ki je namenjen gostom, ali pa je mišljena celotna površina gostinskega obrata, vključno z delovnimi prostori in prostorom pred gostinskim obratom, ki je na primer del skupne površine zaprtega prostora trgovsko-poslovnega centra? Ali k skupni površini gostinskega obrata sodijo tudi prostori sanitarij, skladišč ipd?
17. člen zakona določa, da kadilnica ne sme presegati 20% skupne površine zaprtega javnega in/ali delovnega prostora.
V skupno površino zaprtega prostora gostinskega obrata šteje tudi površina, ki pripada obratu in je del širšega zaprtega prostora, kot je na primer trgovsko-poslovni center.
Zakon javne prostore posebej obravnava, četudi so ti praviloma hkrati tudi delovni prostori, zato je potrebno omejitve glede površine kadilnice obravnavati ločeno. 20% skupne površine javnega prostora pomeni 20% tistega prostora, ki je javen in namenjen npr. gostom v lokalu (jedilnica, točilnica, hodniki ter gostom namenjene sanitarije in garderobe). Površina kuhinje, skladišča in drugih pomožnih prostorov, ki po tem zakonu štejejo izključno za delovne prostore, se obravnava ločeno. Glede na definicijo delovnega prostora, ki pomeni vsak zaprt prostor, ki je pod nadzorom delodajalca, kjer se zanj opravljajo dela in storitve, se pri ugotavljanju površine delovnega prostora šteje celotna zaprta površina lokala (površina javnega prostora, ki obsega npr. jedilnico, točilnico, sanitarije za goste vključno s površino kuhinje, skladišča, ipd.).

8. Ali morajo zdravstveni domovi, ki imajo v svoji registrirani dejavnosti tudi obravnavo duševnih bolnikov, urediti poseben prostor za kajenje?
Zakon ne določa, da morajo biti v psihiatričnih bolnišnicah in pri drugih izvajalcih zdravstvene obravnave duševnih bolnikov posebej določeni prostori za kadilce, ampak take prostore le dovoljuje, zato je odločitev o njihovi uvedbi odvisna od zdravstvenega zavoda, ki obravnava duševne bolnike.

9. Zakon dovoljuje kajenje v posebej za kadilce določenih prostorih nastanitvenih obratov in drugih ponudnikov nočitev. Ali to pomeni, da v hotelu lahko katerikoli skupni prostor uredimo kot posebej za kadilce določen prostor in ali je glede na to v tem prostoru dovoljena strežba hrane in pijače?
Zakon med izjeme, kjer se kajenje dovoljuje, uvršča tudi prostore nastanitvenih obratov in drugih ponudnikov nočitev. Gre za prostore, ki jih nastanitveni obrati oziroma drugi ponudniki nočitev v okviru svoje dejavnosti oddajanja prostorov ponujajo posameznikom za prenočevanje ali prebivanje (npr. v hotelih, študentskih domovih, hostlih.). To ne pomeni skupnih prostorov, ki bi bili namenjeni kadilcem, ampak zgolj omogoča, da lastnik, najemnik ali upravitelj nastanitvenih obratov in drugih ponudnikov nočitev v njih določi nastanitvene sobe, ki so lahko kadilske. V teh sobah se strežba gostom, ki v sobi prenočujejo oz. prebivajo, izrecno ne prepoveduje. Glede skupnih prostorov pa veljajo enake omejitve kot za vse druge javne in delovne prostore, kar pomeni, da je kajenje dovoljeno samo v kadilnicah, v katerih pa se ne streže in uživa hrane in pijače.

10. Kako ravnati v primeru, ko pride do navzkrižja interesov med stanovalcem/oskrbovancem doma za ostarele, ki lahko v svoji sobi kadi in med zaposlenim delavcem, ki čisti in vzdržuje njegovo sobo, ga neguje, mu prinaša hrano v sobo ipd.? Ali je v domu za starejše občane dopustna postavitev kadilnice?
Glede kajenja v socialno varstvenih zavodih zakon določa, da je to dovoljeno v sobah, v katerih bivajo samo kadilci. Da bi zaposleni, ki delajo v teh prostorih ne bili izpostavljeni tobačnemu dimu se lahko v okviru pravil o hišnem redu določi, da se v času prisotnosti zaposlenih v sobi, ne kadi.

11. Kakšne napise morajo imeti lokali? (Recimo: posebne napise na vratih ali v lokalu.)
Zakon izrecno ne predpisuje nobenih napisov glede prepovedi kajenja v gostinskih lokalih, zato je ureditev načina zagotavljanja prepovedi kajenja v zaprtih javnih in delovnih prostorih prepuščena delodajalcu oziroma lastniku, najemniku ali upravitelju teh prostorov. Zakon določa "napis" le za prodajo tobačnih izdelkov z dobro vidno objavo prepovedi prodaje tobačnih izdelkov osebam mlajšim od 18 let, na vseh mestih, kjer je možno kupiti tobačne izdelke.

12. Kako ravnati, če stranka prižge cigareto v zaprtem javnem prostoru?
Nujno je, da se nosilec dejavnosti zaveda odgovornosti za zagotavljanje spoštovanja prepovedi kajenja v prostoru, katerega lastnik, najemnik ali upravitelj je. Od te osebe se pričakuje, da bo v razumnih mejah naredila vse, da do kršitev ne bo prihajalo in če že, da se kršitev preneha.
Kaj konkretno lahko stori lastnik, najemnik ali upravitelj zaprtega javnega prostora, če stranka prižge cigareto v prostoru, kjer je to prepovedano:
1. zaposlenim in strankam jasno posreduje sporočilo, da je kajenje v prostoru, katerega lastnik, najemnik ali upravitelj je, prepovedano, na primer tako, da uporabi znake/obvestila o prepovedi kajenja, čeprav niso več obvezni;
2. poskrbi, da se iz zaprtega prostora umaknejo vsi pepelniki, oziroma ne dovoli da bi se v zaprtem prostoru za odlaganje pepela in ogorkov uporabljali kakršnikoli drugi predmeti;
3. vse zaposlene v javnem prostoru seznani s posledicami neizvajanja zakona in jim da navodila, da kadar se znajdejo v situaciji, da nekdo kadi v prostoru, v katerem velja prepoved kajenja:
" to osebo prijazno a odločno opozorijo, da krši zakon in da naj preneha kaditi v prostoru, kjer je to prepovedano;
" razložijo, da v primeru, ko najemnik, lastnik ali upravitelj lokala ne zagotovi spoštovanja prepovedi kajenja, tudi on plača visoko globo;
" osebo, ki ne preneha s kajenjem, opozorijo, da ji lahko odrečejo storitve, zaradi katerih je prišla in jo zaprosijo, da zapusti prostor in kadi tam, kjer je to dovoljeno (kadilnica, izven zaprtega javnega/delovnega prostora);
" v primeru nasilnega odziva kadilca, postopajo, kot v vseh primerih kršenja javnega reda in miru oziroma grožnje z nasiljem.

13. Kaj lahko stori posameznik, če v zaprtem prostoru, kjer je to prepovedano nekdo prižge cigareto?
Posameznik, ki je opazil, da je nekdo prižgal cigareto v zaprtem prostoru, kjer je to prepovedano, se v takem primeru lahko obrne na lastnika, najemnika ali upravitelja javnega ali delovnega prostora, ki mora zagotoviti spoštovanje prepovedi kajenja v zaprtem javnem ali delovnem prostoru. Če oseba še vedno ne preneha s kajenjem, posameznik kršitev lahko prijavi pristojnemu inšpektoratu. Nad zagotavljanjem in spoštovanjem prepovedi kajenja v javnih prostorih opravlja nadzor Zdravstveni inšpektorat RS, nad zagotavljanjem in spoštovanjem prepovedi kajenja v delovnih prostorih pa opravlja nadzor Inšpektorat RS za delo.

14. Kako ravnati, če kadilci v kadilnici ne spoštujejo zakona ?
Zaposleni oz. lastnik, najemnik ali upravitelj zaprtega javnega ali delovnega prostora taki osebi da jasno vedeti, da je kadilnica namenjena izključno kajenju in da se v njej ne sme uživati hrane in pijače. V primeru, da lastnik, najemnik ali upravitelj javnih ali delovnih prostorov ne uspe zagotoviti pogojev, ki jih po 17. členu zakona mora izpolnjevati kadilnica, plača globo.

 
 
 
KONTAKT-LOKACIJA
Območna obrtno-podjetniška
zbornica Slovenska Bistrica

Špindlerjeva 2e
2310 Slovenska Bistrica

TELEFON
02 818-14-84

FAX
02 818-31-10
 
DELOVNI ČAS
PONEDELJEK-PETEK
7.00 - 15.00
SREDA
7.00 - 17.00

URADNE URE

PONEDELJEK IN PETEK
8.00 - 14.00
SREDA
8.00 - 16.30
 
PREDSTAVITEV
...Velike spremembe, ki jih je obrt doživljala skozi čas, so jo naredile še močnejšo.
Bistvene spremembe v odnosu do obrtništva smo v Sloveniji pričeli doživljati po osamosvojitvi, ko so nastopile velike družbene spremembe, ko so bile odpravljene ideološke ovire, zaradi katerih morda v preteklosti nismo mogli v popolnosti oživeti prizadevanj za razvoj obrti... [Preberi več]