 |
| |
STATISTIKA |
|
| |
 |
|
| |
Obiskovalec št.: |
|
| |
1256 |
|
| |
|
|
| |
Danes smo: |
|
| |
19.4.2024, 10:20:52; |
|
|
 |
|
|
|
| |
| |
|
|
| [07.09.2005] |
 |
Razmišljanja bivše sekretarke:
|  |
|
"Ne vemo, kaj imamo, dokler tega ne izgubimo!"
Čeprav sem že sedmo leto v pokoju, še vedno sledim dogajanju v obrtnozborničnem sistemu in v obrtništvu nasploh.
Prvo leto po svoji upokojitvi sem zavestno in čisto namerno odrinila od sebe vse, kar me je spominjalo na moje, skoraj 25-letno službovanje v obrtni zbornici, prej združenju. Sama sebi sem dopovedovala, da hočem biti prava upokojenka, vendar ne takšna, ki nikoli nima časa.
Ni mi uspelo. Bolj kot sem zatirala v sebi spomine na nekdanje delo, bolj so od časa do časa privreli na dan.
Sedaj pa, ko prebiram delovno gradivo predlog zborničnega sistema v slovenskem gospodarstvu in ko poslušam razne komentarje v novi zbornični organiziranosti, imam občutek, da se bliža hkrati požar, potres in še poplava na tem področju.
Obrtnozbornični sistem se je izgrajeval od 25 do 35 in celo več let. Iz majhne, društvene organizacije, je nastala velika in strokovno-svetovalna obrtna zbornica. Močna organizacija, ki je predvsem v zadnjih petnajstih letih pripravila številne predloge za izobraževanje zakonodaje v korist obrti in obrtnega podjetništva. Marsikateri zbornični predlog je bil sprejet. Pozitivne rezultate tega so čutili vsi člani zbornice.
Spominjam se, kako je neka zakonska sprememba pred več leti vplivala na zasebne trgovine in še nekaj let pozneje na bifeje ter bistroje.
Kar čez noč so prenehali biti člani obrtne zbornice in postali člani gospodarske zbornice. Enako je bilo s knjigovodskimi servisi.
Seveda je veliko njih zadržalo članstvo v obrtni zbornici, vendar prostovoljno. Čutili so svojo pripadnost obrtni zbornici, zato ni nič čudnega, da na primer v slovenskobistriški območni obrtni zbornici aktivno deluje tudi sekcija računovodskih servisov.
V kolikor bi resnično prišlo do tega, da bi članstvo v bodoči Zbornici obrti in podjetništva temeljilo na prostovoljni bazi, bo verjetno marsikdo pomislil: "Ne bom član in prihranil bom nekaj tisočakov." - še zavedal se ne bo, kdaj bo v drugo večjo vrečo odštel še več.
Takrat bo prepozno. Takrat stanovske organizacije, kakršne smo navajeni, ne bo več. Ostalo bo le še kruto tržišče. Od obrtne zbornice, ki so jo njeni obvezni člani toliko let vztrajno izgrajevali, pa ruševina. Le kdo bi rušil svojo lastno hišo?
Spoštovane obrtnice in obrtniki! Vi in tisti pred vami ste gradili ter zgradili obrtno zbornico, kakršna je sedaj. Ne dovolite, da vam jo porušijo. Samo združeni ste močni.
Obrtno zbornico boste izgubili, Zbornice obrti in podjetništva pa tudi ne boste imeli, če bo članstvo v njej prostovoljno.
Ne pričakujem, da boste enakega mnenja kot jaz.
Vem pa, da ne znamo dovolj ceniti staršev, dokler jih imamo; ne toplega doma, dokler je to naš dom; ne hiše, ki smo jo sami gradili, dokler je ne zasuje plaz ali kaj podobnega.
Ne vemo kaj je požar, dokler ga ne doživimo, ne kaj je poplava, dokler nismo do grla v vodi …
Moja želja je, da bi vaša pripadnost obrtniški organizaciji bila tako močna, da ne bi dovolili, da se sesuje nekaj, kar ste sami izgradili.
Zofka Skrbiš
|
 |
|
|
|
|
