info@ooz-sb.si  
 DOMOV
 PREDSTAVITEV
 AKTUALNO
 ČLANKI
 OBRAZCI
 POČITNIŠKE KAPACITETE
 FOTOGALERIJA
IMENIK OBRTNIKOV
Vsebina samo za Člane OOZ Slov. Bistrica
 
  STATISTIKA  
   
  Obiskovalec št.:  
  6415  
   
  Danes smo:  
  29.3.2024, 10:15:46;  
  ZANIMIVE POVEZAVE  
   
 
POSTANITE ČLAN
OBRTNO-PODJETNIŠKA ZBORNICA SLOVENIJE
OBRTNIK-PODJETNIK
SVETOVALNI IN IZOBRAŽEVALNI CENTER OZS
MOZAIK PODJETNIH - UGODNOSTI
MOZAIK PODJETNIH - POČITNICE
MOJ OBRTNIK
NAŠA FACEBOOK STRAN
OZS NA TWITTERJU
KATALOG ČLANOV OOZ SLOVENSKA BISTRICA
 
 
 
 
 
[11.12.2009]

   Čevljarski mojster Ludvik Timošek

Mladih čevljarjev ni veliko, mi pa postajamo stari
Cevljarstvo Timosek 2
V centru Slovenske Bistrice, na Trgu svobode, v svoji čevljarski delavnici, kljub temu, da je že osemnajst let upokojen, še vedno pridno dela čevljarski mojster Ludvik Timošek - legenda bistriškega čevljarstva.
Še vedno nosijo k njemu popravljat čevlje njegove dolgoletne stranke - poleg Bistričanov tudi ljudje iz drugih okoliških krajev.

"Za čevljarja so me dali učit starši, k mojstru Alojzu Jedlovčniku, ki je imel takrat čevljarsko obrt v Slovenski Bistrici. Učna doba je trajala tri leta, nato sem moral za dve leti v vojsko. Po odsluženi vojski sem se vrnil k Jedlovčniku in se pri njem zaposlil kot pomočnik. To je bilo leta 1958," pripoveduje o svojih začetkih čevljarski mojster Ludvik Timošek.
Zaposlitev je trajala sedem let, nato pa se je moral prekvalificirati in zaposliti v bistriškem Impolu kot metalurg: "Nastala je kriza, ker so tovarne - Lilet, Borovo in Peko, začele izdelovati čevlje. Ker smo takrat čevljarji pretežno izdelovali čevlje, v manjši meri pa popravljali, za čevljarsko obrt ni bilo več toliko dela. Zato sem se zaposlil v Impolu, poleg tega pa popoldne še delal pri mojstru Jedlovčniku. To je trajalo deset let - od leta 1965 do 1975, ko se je mojster Jedlovčnik upokojil. Takrat sem od njega prevzel celotno dejavnost in registriral popoldansko obrt. Tako sem kljub vmesni krizi upokojitev dočakal kot čevljar. Tega sem vesel. Leta 1991 sem se upokojil, vendar kljub temu še vedno popravljam čevlje za svoje stranke, ki prihajajo k meni tudi iz Miklavža na dravskem polju, iz Bistrice ob Sotli in iz drugih krajev, ker čevljarjev ni. Moje stalne stranke pa so seveda tudi Bistričani."

Včasih so vsi čevlji bili usnjeni

Čevlji, ki so jih v starih časih čevljarji izdelovali za stranke po naročilu, so bili narejeni iz pravega usnja, peta pa je bil izdelana iz lesa in prevlečena z usnjem. "Delali smo ženske, moške in planinske čevlje. Za ženske smo delali salonarje s srednje visoko peto. Pete so takrat bile širše, ne tako ošiljene kot danes. Barve ženskih čevljev so bile predvsem črna, rjava in rdeča. Moški čevlji pa so bili klasični moški čevlji na vezalke, največ v črni barvi. Oblike čevljev se pravzaprav vsakih deset let menjajo, in se vračajo. Moda se vedno vrača. Zdaj so, na primer, za ženske spet moderne nekoliko širše pete, spredaj pa so čevlji spet bolj zaokroženi."

"Bili so časi, petdeseta in šestdeseta leta, ko smo čevljarji čevlje izdelovali, in to iz pravega usnja. Danes čevlje samo še popravljamo, čevljarskih mojstrov, ki bi to počeli, pa je v Sloveniji vedno manj."
Cevljarstvo Timosek 3
Nato je leta 1975 na tržišče prišel skaj, se spominja mojster Timošek. "Za nas pa obdobje, ko čevlje samo še popravljamo. Žal, je veliko čevljev zdaj narejenih iz skaja, kateri pa ni vedno kvaliteten. Ko vzamem čevlje v popravilo, vedno dobro pogledam, kake kakovosti je skaj, kajti nekatera umetna usnja so tako slaba, da jih ni mogoče lepiti, nekatera se tudi luščijo in trgajo. Od materiala je odvisno, za kakšno popravilo gre. Vesel pa sem, da Peko še vedno večinoma izdeluje čevlje iz usnja. Ti čevlji so dobre kakovosti, zato je tudi popravilo lažje."

Največ nabitkov pet in lepljenje tomplancev
Cevljarstvo Timosek 1
Stranke danes k mojstru Timošku največkrat prinašajo v popravilo čevlje, katerim je treba nabiti nove pete ali prilepiti tomplance (gumo proti drsenju na cel podplat). Tu in tam tudi zašije kakšno novo zadrgo, kaj zašije in opravi ostala manjša popravila. Tudi kakšno torbo ali nahrbtnik zašije na svoji stari Singerci iz leta 1936.
Pri delu uporablja še trinožnik ali stojalo za zabijanje, brusilni stroj za brušenje oziroma čiščenje pet in tomplancev ter ročno orodje (kladivo, klešče, ščipalke, natezalke).
Od materialov, ki jih uporablja za popravila, pa je plastika vulkalan in vibram, tomplanci raznih velikosti, lepilo in drobni material (žebljički, konice, stiskači, zadrge).
Na dan še vedno dela okoli pet ur, čeprav mu ne bi bilo treba. "Človek je tega dela vajen, zato ne moreš kar nehati. Pa še nekaj koristnega narediš za ljudi. In rad delam to. Škoda je le, da ta obrt izumira, mi pa postajamo stari."
Tekst in foto:
Irena BRDNIK

 
 
 
KONTAKT-LOKACIJA
Območna obrtno-podjetniška
zbornica Slovenska Bistrica

Špindlerjeva 2e
2310 Slovenska Bistrica

TELEFON
02 818-14-84

FAX
02 818-31-10
 
DELOVNI ČAS
PONEDELJEK-PETEK
7.00 - 15.00
SREDA
7.00 - 17.00

URADNE URE

PONEDELJEK IN PETEK
8.00 - 14.00
SREDA
8.00 - 16.30
 
PREDSTAVITEV
...Velike spremembe, ki jih je obrt doživljala skozi čas, so jo naredile še močnejšo.
Bistvene spremembe v odnosu do obrtništva smo v Sloveniji pričeli doživljati po osamosvojitvi, ko so nastopile velike družbene spremembe, ko so bile odpravljene ideološke ovire, zaradi katerih morda v preteklosti nismo mogli v popolnosti oživeti prizadevanj za razvoj obrti... [Preberi več]