 |
| |
STATISTIKA |
|
| |
 |
|
| |
Obiskovalec št.: |
|
| |
1551 |
|
| |
|
|
| |
Danes smo: |
|
| |
19.4.2024, 20:14:33; |
|
|
 |
|
|
|
| |
| |
|
|
| [27.12.2012] |
 |
Daniel in Boštjan Gajšt - Lesna galanterija Gajšt z Zgornje Polskave
|  |
|
Daniel Gašt se je z lesom srečal že zelo zgodaj, saj je bil njegov oče Jože mizar. Že kot otrok je veliko časa preživel v njegovi delavnici in prav takrat se je na to "živo" surovino navezal tako, da ga spremlja že vse življenje. Čeprav je končal ŽPTŠ v Mariboru in postal vlakovodja, v svojem poklicu ni zdržal dolgo.
Delo mora biti kreativno in les je material, ki nudi brezmejno fantazijo ustvarjanja Ko je Daniel Gajšt zapustil železnico, se je zaposlil v podjetju Livarstvo Brates in tam ostal vse do leta 1989, ko je naredil prekvalifikacijo in se dokončno zapisal lesu. Odprl je svojo obrtno delavnico pod imenom Lesna galanterija Gajšt. Izdeloval je polizdelke za poljčanski Emi, pričel pa je tudi s proizvodnjo struženih zunanjih, notranjih in balkonskih ograj. Dela je bilo dovolj, zavirala ga je le močna inflacija, ki mu je odtegnila večji del zaslužka. Daniel pa je imel vizijo, voljo in neustavljivo ljubezen do lesa, ki ga je gnala naprej. Tako je pričel ustvarjati izdelke iz masivnega lesa. Leta 1991 je svoje zavite stopnice prvič predstavil široki javnosti na mednarodnem obrtnem sejmu v Celju. Odziv obiskovalcev je bil velik, cena dostopna in kmalu so pričela prihajati naročila tudi iz tujine. Daniel Gajš je takrat izdeloval stopnice za montažne Kager hiše. Sočasno so izdelovali še mize in jedilne kote.
Stara delavnica je postala pretesna
Ker je bilo dela dovolj, je stara delavnica postala pretesna. Tako se je proizvodnja v letih 1992/93 selila v nove udobnejše prostore in prav tu ustvarjajo oblikovno in konstrukcijsko nove izdelke, ki navdušujejo še danes.
Prav takšen izdelek - zavite stopnice so prvič predstavili leta 1993 na MOS v Celju in zanje prejeli srebrni ceh. To priznanje, je bilo pokazatelj, da so na pravi poti in tudi smernica za nove proizvode. Kupec je pokazal, da želi kvaliteto, dizajn in eleganco in je zanjo pripravljen tudi plačati.
Leta 1996 zlati ceh na mednarodnem obrtnem sejmu v Celju
Tudi zlati ceh, ki ga je Daniel Gajšt prejel leta 1996 na obrtnem sejmu v Celju, je pokazal, da je proizvajalcev za enostavne rešitve dovolj, izjemno cenjeno pa je delo in proizvodi, ki nudijo nekaj več. Tako so Gajštove zavite stopnice prejele zlato priznanje, za izjemen izdelek, ki je pričal sam zase. Nagrajene stopnice so govorile svojo zgodbo, ki pa so jo oblikovale številne roke, materiali in preprosta ljubezen do lesa, ki je pri Gajštovih ne manjka. Zlati ceh je najvišje priznanje Obrtne zbornice Slovenije.
Letos na MOS-u spet srebrni ceh za zavite stopnice
Izdelki s katerimi navdušuje družinsko podjetje Gajšt z Zgornje Polskave je narejeno in oblikovano z rokami. Da takšen izdelek nastaja skoraj leto dni, ni nobena skrivnost, zato je priznanje, ki so ga tudi letos prejeli - srebrni ceh (zlati letos ni bil podeljen) na nek način tudi "plačilo" za ustvarjanje. Tovrstno delo je obema Danielu in Boštjanu v veselje, čeprav pa je za preživetje potrebno ustvarjati tudi manjše izdelke, ki si jih ljudje lahko privoščijo. Ob tej priložnosti se v imenu obrtnikov in podjetnikov zahvaljujeta bistriškemu županu dr. Ivanu Žagarju, ki se je zavzel za delno pokritje stroškov razstavnega prostora za bistriške obrtnike in podjetnike na sejmu v Celju.
Družinsko podjetje v katerem ima vsak svoj vložek
Čeprav je ob obilici dela v devetdesetih letih bilo pri Gajštu zaposlenih tudi do 6 delavcev, so vendar najbolj zvesti ostali. Kar 8 let je bila doma zaposlena tudi žena Milena, sin Boštjan pa je prav tako kot njegov oče, že od malega ljubitelj lesa. Danes ima Boštjan svoj s.p., z očetom pa ustvarjata skupaj. Časi so se spremenili, naročil ni več tako veliko, pa vendar, če imaš dobre ideje, ki jih znaš udejaniti, lahko živiš od svojih rok.
Premalo spodbude in skrbi za male obrtnike
Daniel in Boštjan Gajšt, sta enotnega mnenja, da je s strani države premalo poskrbljeno za male obrtnike. Delo, ki je ustvarjeno z rokami je premalo cenjeno in preveč je sive ekonomije in dela na črno, ki pa ga država in inšpektorji dopuščajo, saj ni nobenega nadzora. Kot obrtnika, ki državi plačujeta dajatve, pa ne čutita prave podpore in pomoči in prav zaradi tega, sta mnenja, da naša gospodarska politika zadnjih 20 let ni dobra.
Slovenija bi lahko bila "paradni konj" v lesni industriji
Slovenci premalo cenimo svojo naravno danost, da premoremo kar 60% gozdov. Ne znamo izkoristiti svojega znanja in sposobnosti, zato prodajamo tujcem les, namesto da bi prodajali izdelke ali vsaj polizdelke. Kje je naša kreativnost? Kje je naša dodana vrednost, ki pa jo znajo nam prodati tujci. Iz našega lesa nam nazaj prodajajo izdelke in polizdelke. To je sramotno, da naši proizvajalci lesenih hiš kupujejo lepljence v Avstriji. Mislim, da je nujna obuditev lesne industrije. Ne bi smeli gledati samo na zaslužek, pomembna je kvaliteta, ki je tudi trajnejše. Pri nas je tako, da tisti, ki zna kaj narediti, je v slabšem položaju od tistega, ki samo blefira in preprodaja poceni in slabe izdelke. Potrebno bi bilo založiti trgovine z domačo proizvodnjo. Pri tem bi morale tudi OZ odigrati svojo vlogo, kot promotorji svojih obrtnikov - članov.
Vizija prihodnosti podjetja Gajšt
Želimo postati široko prepoznavni in inovativni, pa vendar zvesti svojim zastavljenim ciljem. Naša kvaliteta bo ostala na visokem nivoju, kljub temu, da bomo sledili sodobnim trendom, ki jih narekuje sedanji čas. Naše glavno vodilo je kakovost, funkcionalnost in oblikovna všečnost naših izdelkov.
Tekst: Zdenka Detiček Opič
Fotografije: arhiv družine Gajšt
|
 |
|
|
|
|
 "N-12-Gajst-PC100002")
 "N-12-GAJST FOTKA")
