 |
| |
STATISTIKA |
|
| |
 |
|
| |
Obiskovalec št.: |
|
| |
1502 |
|
| |
|
|
| |
Danes smo: |
|
| |
19.4.2024, 18:19:28; |
|
|
 |
|
|
|
| |
| |
|
|
| [22.02.2013] |
 |
POSLEDICE NERESNEGA UPOŠTEVANJA UREDITVENIH ODLOČB INŠPEKTORJEV
|  |
|
Pri ugotovljenih pomanjkljivostih, nepravilnostih, neupoštevanju in neizpolnjevanju predpisov, opustitvi dejanj, prekrških in celo kaznivih dejanjih, ki jih ugotavljajo inšpektorji ob nadzorih pri delodajalcih oziroma zavezancih, sledijo poleg ostalih ukrepov zelo pogosto ureditvene odločbe.
Konkretno opisan primer se nanaša na ureditveno odločbo s področja varnosti in zdravja pri delu in postopek o prekršku zaradi neporočanja o izvršitvi odločbe.
Pri delodajalcu z gradbeno dejavnostjo je bil opravljen inšpekcijski nadzor, kjer so bile ugotovljene določene pomanjkljivosti s področja varnosti in zdravja pri delu. Delodajalcu je bila z namenom odprave ugotovljenih nepravilnosti izdana ureditvena odločba, z rokom izvršitve in opozorilom, da v kolikor delodajalec v osmih dneh v skladu s 15. a členom Zakona o inšpekciji dela (Uradni list RS, št. 38/94,32/97, 36/00), po poteku roka za izvršitev inšpektorju ne bo poročal, bo zoper njega na podlagi 24. a člena Zakona o inšpekciji dela uveden postopek o prekršku.
Delodajalcu, ki kljub vsemu zgoraj navedenemu, ni poročal o izvršitvi odločbe, je bilo poslano opozorilo s ponovno navedbo prekrška in poziv, da naj o izvršitvi odločbe poroča v osmih dneh po prejetju le-tega. Ker kljub temu ni bilo odziva, je inšpektor zavezancu poslal obvestilo o prekršku, s katerim ga je seznanil, da je na podlagi 55. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/2011 - UPB8, v nadaljevanju ZP-1) zoper njega uveden prekrškovni postopek zaradi suma storitve prej navedenega prekrška. Za storjeni prekršek je za pravno osebo zagrožena globa v višini 2.086,46 EUR in odgovorno osebo 208,65 EUR. V obvestilu o prekršku sta bili pravna in odgovorna oseba pozvani, da v roku 5 dni podata pisni izjavi o prekršku. Kršiteljici sta v roku podali izjavi, v njih sta navedli, da sta obveznosti, kljub finančnim težavam, z zamudo delno izpolnili. Hkrati sta navedli, da se zavedata tega, da je od njiju neodgovorno, da nista pravočasno ukrepali.
Inšpektor je izdal odločbo o prekršku ter pravni osebi izrekel globo v višini 2.086,46 EUR in odgovorni osebi pravne osebe globo v višini 208,65 EUR.
Kršiteljici sta v roku podali zahtevi za sodno varstvo, ker se z izrečeno globo nista strinjali, saj menita, da gre za prekršek neznatnega pomena, ki je bil storjen v okoliščinah, ki ga delajo posebno lahkega in pri katerem ni nastala, oziroma ne bo nastala škodljiva posledica. Kršiteljici sta zato menili, da so podani vsi pogoji za izrek opozorila namesto globe. Navedli sta še finančne težave podjetja, v katerih se je znašlo ravno v tem času.
Zahtevi za sodno varstvo je obravnavalo pristojno okrajno sodišče, ki je najprej po uradni dolžnosti preizkusilo izdano odločbo o prekršku ter nato razsodilo, da se zahtevi za sodno varstvo zavrneta kot neutemeljeni.
Pri proučitvi zahtev za sodno varstvo in ostalega spisovnega gradiva je sodišče ugotovilo, da je dejanski stan prekrška s strani prekrškovnega organa pravilno ugotovljen, kar storilki tudi priznavata. Sodišče v danem primeru tudi ni sledilo navedbam storilk, da gre za prekršek neznatnega pomena v smislu 6. a člena ZP-1. Prav tako je menilo, da slabo finančno stanje, ki je vplivalo na izvrševanje ureditvene odločbe, nima vpliva na očitani prekršek. Prekrškovni organ je namreč zahteval samo poročanje v roku 8 dni po roku za ureditev. Kršiteljica bi lahko še pred iztekom roka za izvršitev odločbe podala vlogo za podaljšanje roka za ureditev. Sodišče se tudi ni strinjalo s tezo kršiteljic, da z neporočanjem ni nastala prepovedana posledica ali škoda ampak je odločilo, da gre za prekršek, ki kot tak pomeni napad na pravni red v obliki njenega nespoštovanja, kar posredno pomeni prepovedano posledico.
S predstavitvijo tega primera želimo opozoriti zavezance na realizacijo ureditvenih odločb ter da je potrebno te odločbe upoštevati z vso resnostjo. V primeru objektivnih okoliščin je sicer možno tudi podaljšanje roka za odpravo nepravilnosti po ureditveni inšpekcijski odločbi. Odločitev o tem je v pristojnosti inšpektorja, ki je odločbo izdal. Najslabša možnost za zavezanca pa je vsekakor pasivnost in neodzivnost na zahtevke iz izreka odločbe ter opozorila, kar je v konkretnem primeru potrdilo tudi sodišče.
|
 |
|
|
|
|
