info@ooz-sb.si  
 DOMOV
 PREDSTAVITEV
 AKTUALNO
 ČLANKI
 OBRAZCI
 POČITNIŠKE KAPACITETE
 FOTOGALERIJA
IMENIK OBRTNIKOV
Vsebina samo za Člane OOZ Slov. Bistrica
 
  STATISTIKA  
   
  Obiskovalec št.:  
  6539  
   
  Danes smo:  
  29.3.2024, 12:31:0;  
  ZANIMIVE POVEZAVE  
   
 
POSTANITE ČLAN
OBRTNO-PODJETNIŠKA ZBORNICA SLOVENIJE
OBRTNIK-PODJETNIK
SVETOVALNI IN IZOBRAŽEVALNI CENTER OZS
MOZAIK PODJETNIH - UGODNOSTI
MOZAIK PODJETNIH - POČITNICE
MOJ OBRTNIK
NAŠA FACEBOOK STRAN
OZS NA TWITTERJU
KATALOG ČLANOV OOZ SLOVENSKA BISTRICA
 
 
 
 
 
[11.01.2006]

   Delo na višini, uporaba lestev

Zakonodaja v Republiki Sloveniji s področja varnosti in zdravja pri delu definira delo na višini (delovno mesto) v Uredbi o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih (Uradni list RS, št. 3/02 in 57/03) ter Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu na delovnih mestih (Uradni list RS št. 89/99 in 39/05).
Naj omenimo posamezne definicije v naših predpisih, ki jih lahko smatramo kot splošne in veljajo za stalna delovna mesta na višini.
"6.4. Lestve morajo biti dovolj trdne in ustrezno vzdrževane. Uporabljati se morajo pravilno, na primernih mestih in v skladu z njihovo namembnostjo."
"7.1. Varnostna ograja se šteje za varno tudi, če je izdelana drugače, v skladu s slovenskimi, evropskimi ali mednarodnimi standardi in je to dokazano z ustrezno dokumentacijo."
"9.1. Prenosne lestve morajo biti izdelane v skladu z zahtevami standarda SIST EN 131 in pred uporabo pregledane ter brezhibne."
Vsa dela z lestev se lahko opravljajo le kratkotrajno.
Ker v naši zakonodaji ni definiranega kratkotrajnega dela, smo povzeli definicijo opravljanja dela po BGV D 36 in VBG 74 ter DIN EN 131 lestve del 1 in 2.
Slovenska zakonodaja definira: "9.3. Z lestev se lahko izvaja le kratkotrajna dela, pri katerih ni potreben večji upor delavca ter se uporablja le lažje ročno orodje in manjša količina materiala, ki ne more povzročiti dodatnih nevarnosti za varnost in zdravje delavcev."
Po BGV D 36 in VBG 74 se prepoveduje delo, ki se opravlja na višji višini kot je 2 m in v trajanju daljšem kot 2 uri (omejena je tudi max. višina, in sicer na 7 m). Če se oba pogoja prekorači, se zahteva uporaba kolektivne zaščite - odri, dostopi ...).

Omejuje se obremenjevanje z dodatnim materialom in opremo na lestvi, in sicer na max. 10 kg skupne teže.
Omenjena dela so vsa dela, ki jih opravljajo delavci pretežni čas (več kot 2 uri) glede na opis del in nalog.
Za delavce, ki pa poredkoma ali zelo občasno vzamejo posamezne predmete iz višine, se ne smatrajo za delavce, ki bi delo opravljali na višini.
Za delavce, ki se ne smatrajo, da opravljajo dela na višini, velja sledeča omejitev (BGV D 36 in VBG 74).
Pomožno stopnišče (tritte) se smatra pripomoček do višine 1 m oziroma manj z namenom dosega želenega predmeta. Z pomožnega stopnišča je dovoljeno jemati predmete s spodnje višine to je do 2,5 m.
Omenjeno pomožno stopnišče je omejeno predvsem na pisarne, registratorje, knjižnice, prodajalne police.
Pomožno stopnišče ne sme imeti klinov, ampak pohodno površino širine med 200 do 300 mm, ter maksimalno število stopnic 3, od katerih je tretja tudi zadnja.
Pomožno stopnišče preide pri višini 1 m v podestno lestev, ki mora biti zavarovana z ustrezno varovalno ograjo. Podestna površina mora imeti najmanj 0,5 m2 površine, izdelana iz ustreznega materiala, ki zdrži preizkusne obremenitve.
Področje uporabe je omejeno na posluževanje strojev in naprav, vzdrževalna dela ter dela, kjer je potreba po večkratnem dostopu (več kot 2 uri). Delo se smatra kot delo na zavarovani višini. Omenjeno področje je opredeljeno v predpisih BGI 637 v povezavi z ZH 1/367.

Varno in zdravo!
Damijan Lenošek

 
 
 
KONTAKT-LOKACIJA
Območna obrtno-podjetniška
zbornica Slovenska Bistrica

Špindlerjeva 2e
2310 Slovenska Bistrica

TELEFON
02 818-14-84

FAX
02 818-31-10
 
DELOVNI ČAS
PONEDELJEK-PETEK
7.00 - 15.00
SREDA
7.00 - 17.00

URADNE URE

PONEDELJEK IN PETEK
8.00 - 14.00
SREDA
8.00 - 16.30
 
PREDSTAVITEV
...Velike spremembe, ki jih je obrt doživljala skozi čas, so jo naredile še močnejšo.
Bistvene spremembe v odnosu do obrtništva smo v Sloveniji pričeli doživljati po osamosvojitvi, ko so nastopile velike družbene spremembe, ko so bile odpravljene ideološke ovire, zaradi katerih morda v preteklosti nismo mogli v popolnosti oživeti prizadevanj za razvoj obrti... [Preberi več]