 |
| |
STATISTIKA |
|
| |
 |
|
| |
Obiskovalec št.: |
|
| |
1436 |
|
| |
|
|
| |
Danes smo: |
|
| |
19.4.2024, 16:39:36; |
|
|
 |
|
|
|
| |
| |
|
|
| [25.11.2004] |
 |
Pečnikov mlin v Novakah
|  |
|
Pečnikov mlin v Novakah
 Nekoč smo mleli v Novakah pri Studenicah ob reki Dravinji in to ne v kakšnem mlinčku, temveč v mlinu, ki je bil kot etnološki spomenik zaščiten pri Zavodu za naravno in kulturno dediščino.
Lastnik mlina v Studenicah je bil danes že pokojni Ciril Pečnik, rojen 11. aprila leta 1929, doma iz Studenic. Pred letom 1917 so njegovi predniki mleli žita v mlinu v Šentjurju, nakar so začeli obratovati v Studenicah, kjer je bil mlin last Cirilove mame. Okoli leta 1960 so začeli vodo z naravnih virov (Boč) distribuirati v Rogaško Slatino in prišlo je do pomanjkanja vode, kot vira za pogon mlina. Zaradi tega so lokacijo mlina prestavili v Novake in leta 1962 prevzeli bivši Puklov mlin , ki obratuje še danes. Upravlja ga Cirilov sin - Benjamin Pečnik.
Mlin v Novakah, ki obratuje od leta 1962, je prvotno deloval na dva mlinska kamna, dva valjčna stroja in cilindrične sejalne naprave. Bil je tehnično sodoben mlin, zato so bili Pečnikovi poznani daleč naokrog po kvalitetni moki. V mlin so kmetje vozili žita iz okolice. Mleli so pšenico, rž, ječmen, ajdo, proseno kašo in koruzo.
Večinoma se je mlelo na kamne za kmete in temu mletemu produktu se je reklo zmes. Primešane so bile vse vrste žit. Moko (zmes) so kmetje uporabljali za peko domačega kruha v krušnih pečeh. Včasih so tej moki primešali mlete sončnice in bučnice, da je bil kruh mastnejši, z lepo glazuro in dalj časa uporaben - svež.
 Pridobili so si posebno dovoljenje, da so lahko proizvajali tudi za trgovine in pekarne. Za trgovine in pekarne so mleli specialne moke po naročilu. Te moke so se mlele na valjčne stroje.
Naj omenim, da je imel Ciril težave z Zavodom za naravno in kulturno dediščino. Problemi so nastali tudi ob poplavah reke Dravinje, ko voda zalije strojni turbinski del mlina.
Njegov sin Beno je trdno odločen ohraniti družinsko tradicijo, nadaljevati z delom in mogoče mlin tudi obnoviti. Lepo je, da ljudje želijo ohraniti naravno in kulturno dediščino.
|
 |
|
|
|
|
)
)
