 |
| |
STATISTIKA |
|
| |
 |
|
| |
Obiskovalec št.: |
|
| |
38113 |
|
| |
|
|
| |
Danes smo: |
|
| |
11.12.2024, 15:54:41; |
|
|
 |
|
|
|
| |
| |
|
|
| [08.04.2016] |
 |
Milan Klančnik, Ruška koča na Arehu
|  |
|
Milan Klančnik, Ruška koča na Arehu, član Območne obrtno-podjetniške zbornice Slovenska Bistrica:
"Urediti pavšalno obdavčitev turističnih prireditev!"
Za prvega intervjuvanca smo v sodelovanju z vodstvom zbornice izbrali Milana Klančnika, upravnika Ruške koče, s katero upravlja že od leta 1986 in tako premore bogate izkušnje prekaljenega gostinskega in turističnega delavca. V širši javnosti je zaslovel z Bobom leta, izjavo, ki je leta 2014 pustila največji pečat med bralci Večera.
Milan Klančnik
*S Slovensko Bistrico vas kljub oddaljenosti v kilometrih povezuje kar nekaj dejstev, Ruška koča je navsezadnje na območju bistriške občine. Kakšne so druge povezave?
"Ja, res je, da je Ruška koča tik ob meji med občinama Slovenska Bistrica in Ruše. Seveda biti na takšni lokaciji ni niti malo prijetno, kajti imaš občutek, da si na nikogaršnji zemlji. Seveda bi si želel več posluha Občine Slovenska Bistrica za nas, ki smo na samem robu občine. Tudi naši sosedje iz Hotela Zarja so prav tako na sami meji, oba objekta imata vsak po 80 postelj."
*Kako ste sploh zajadrali v gostinstvo in kako prav na Ruško kočo?
"Moji začetki dela v gostinstvu segajo v čase, ko sem kot vajenec začel v Impolovi menzi, kjer sem se izučil za natakarja. Nekaj časa sem delal tudi na Treh Kraljih, potem pa me je pot zanesla za eno leto v Koloniale, kjer sem se dodatno izobraževal ob delu za gostinskega tehnika in leta 1986 sprejel delo oskrbnika Ruške koče. Odločitev takrat ni bila lahka, saj se mi je že drugi dan rodil prvi sin in oba z ženo, čeprav še zelo mlada, sva delala po cele dneve."
*Vaša dejavnost na področju gostinstva in turizma že dalj časa ni neopažena. Nasprotno, nase opozarjate s svojo vsestransko angažiranostjo. Kaj vas najbolj jezi?
"Ja, poskušam biti aktiven na področju gostinstva in turizma. Veliko dela vlagam v promocijo Ruške koče.
Veliko sodelujem tudi z Zavodom za turizem Maribor, se udeležujem, če je le mogoče, raznih prireditev, promocij kulinarike in samega Pohorja kot celote.
Najbolj me pa jezi, da država in tudi občina nimata posluha za razvoj turizma na Pohorju, država itak sliši le do Trojan. Za nas, gostince na Pohorju, bi že veliko pomenilo sprotno popravilo
samih cest, ki povezujejo Mariborsko Pohorje z Roglo. Žal je ta cesta, ki ima za nameček še naziv turistična cesta, v tako obupnem stanju, da jo priporočamo samo turistom s terenskimi vozili.
Pa toliko naravnih lepot nam ponuja Pohorje. Tu so pragozd Šumik, slap Šumik, Črno jezero, Osankarica, bolnišnica Jesen … Da se o zimi sploh ne pogovarjamo, saj jo niti ne plužijo več v celoti. Brez infrastrukture žal ni razvoja v turizmu."
*Vaše tradicionalne prireditve Kuhamo in igramo na Ruški koči so še vedno odlično obiskane. Kako vam to uspeva?
"Turistična prireditev Igramo in kuhamo na Ruški koči je ena največjih na Štajerskem, saj jo vsako leto obišče tudi do 5000 ljudi. Je pa res, da razmišljamo, da je nebi več organizirali, saj so zakonski predpisi čedalje bolj zahtevni . Povzročajo le dodatne stroške, ki jih težko pokrijemo samo s prodajo hrane in pijače. Še razmišljam, če jo tudi letos organiziramo ali ne. Bojim se, da bo država z zakonodajo uničila še tisto malo, kar imamo radi Slovenci - druženje."
*Ko je Mariborskemu Pohorju že grozil kolaps, ste se na vašo pobudo povezali turistični ponudniki. Ste dosegli, kar ste pričakovali?
"Kot vam je znano, je pred dvema letoma v težave zašlo takrat največje turistično podjetje, Športni center Pohorje, ki je upravljalo tudi z žičniško infrastrukturo . Takrat smo se na mojo pobudo organizirali manjši gostinci in ustanovili Društvo gostincev Pohorja, v katerega je bilo včlanjenih 12 manjših gostincev. No, moram reči, da smo takrat res nekako prek medijev uspeli opozoriti nase, da lahko s potopom ŠC Pohorje praktično uničijo tudi ostale gostince na Pohorju. Kajti neobratovanje smučišč sredi zime ni mogoče preživeti.
Takrat smo kontaktirali s predsednikom vlade, slabo banko, vendar na državni ravni ni bilo niti nobenega odgovora. Prisluhnil nam je takrat le mariborski župan. Z medijsko podporo, ki je bila res velika, smo vsaj malo pripomogli, da je občina našla rešitev, da smučišča obratujejo, čeprav imam občutek, da zgodbe o smučanju na Pohorju še ni konec, dokler ne bo dolgoročnega upravljavca smučišč."
*Vaša misel v Večeru, "Nekdo, ki zasluži 20 tisoč evrov, težko razume, kako se počuti nekdo, ki nima za kruh", je bila za predlani nagrajena z bobom leta. Vam je nagrada prinesla tudi kaj dobrega?
Misel za Bob leta 2014 je ravno sad mojega angažiranja, kot predsednika Društva gostincev Pohorja za rešitev sezone na Pohorju. Seveda sem to misel izrekel spontano, v nekem intervjuju za Večer, ne zavedajoč se, da bo postala Bob leta. Je pa bila seveda izraz stanja v naši državi in prav žalostno je, da se ni nič spremenilo.
Seveda je misel pripomogla k moji večji prepoznavnosti in gostje, ki prihajajo na Ruško kočo, mi še danes čestitajo."
*Naši otroci z Bistriškega so še prihajali k vam, na zimske šole v naravi.
Kako ste z njimi zasedeni zadnje zimske sezone?
"Veliko šol iz vse Slovenije gostimo na Ruški koči, tako pozimi in tudi v spomladanskem in jesenskem času.
Prihajajo z vseh koncev Slovenije, mogoče še najmanj s štajerskega konca.
Koča je praktično razprodana celo zimo in tudi spomladi, česar smo zelo veseli, saj s šolami v naravi izpopolnimo delavnike in se lahko čez vikende posvetimo starejši generaciji gostov."
Ruška koča
*Kako ste povezani z Območnim obrtno - podjetniškim združenjem v Slovenski Bistrici?
"Ravno letos v septembru bo 30 let, odkar sem na Ruški koči in vseskozi tudi član Obrtne zbornice. Seveda sem bil vseskozi aktiven pri delovanju sekcije gostincev, od lanskega leta pa sem tudi član Upravnega odbora. S svojimi izkušnjami in predlogi poskušam izboljšati stanje v sami zbornici, tudi s predlogi za izboljšanje pogojev poslovanja obrtnikov. Kajti zakone nam še stalno pišejo ljudje, ki ne vedo, kako bo to izvedljivo v praksi. Tako je bila moja zadnja pobuda na Obrtno zbornico Slovenije, da je treba urediti pavšalno obdavčenje turističnih prireditev, veselic in pavšalno obdavčitev gostinskih objektov, ki niso v strnjenem naselju. Takšno zakonodajo smo namreč že imeli še v bivši državi. Bojim se namreč, da bo podeželje še bolj propadalo, kot že propada. Vem, da je to malo verjetno, a smo vendarle posredovali pobudo vladi v razmislek."
Milan Klančnik je več kot zanimiv sogovornik, v naslednjih Obrtniških novicah se bodo zvrstili še nekateri drugi, nič manj ugledni in uspešni obrtniki.
(Foto: osebni arhiv)
Bojan SINIČ
|
 |
|
|
|
|
