|
|
STATISTIKA |
|
|
|
|
|
Obiskovalec št.: |
|
|
102971 |
|
|
|
|
|
Danes smo: |
|
|
26.1.2025, 10:26:31; |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
[10.03.2006] |
|
Varnostni načrt na začasnih in premičnih gradbiščih, dokumentacija za izvajanje poznejših del na objektu
| |
|
V skladu z Uredbo o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih (Uradni list RS, št. 83/2005) mora naročnik (to je pravna ali fizična oseba, za katero se dela izvajajo) ali nadzornik projekta (to je katerakoli fizična ali pravna oseba, ki v imenu naročnika prevzame odgovornost za projekt) pred začetkom dela na gradbišču zagotoviti izdelavo varnostnega načrta.
Varnostni načrt je sestavni del projektne dokumentacije, določene s posebnimi predpisi.
S tem načrtom se dejansko planira postopek gradnje objekta. V njem morajo biti podatki o obstoječih instalacijah in napravah (katastri in načrti instalacij) ter aktivnostih na območju gradbišča s potrebnimi ukrepi za preprečitev tveganj za nezgode, ureditev gradbišča (po posameznih fazah gradnje), opisane tehnologije, materiali, določeni skupni ukrepi in odri, posebno nevarna dela, gradbiščni red, terminski plan izvajanja del, popis del z oceno stroškov urejanja gradbišča in izvajanja skupnih ukrepov za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na gradbišču in drugo, kot določa Priloga V te uredbe. Določeni morajo biti tudi konkretni varnostni ukrepi ob izvajanju posebno nevarnih del, ki spadajo v eno ali več kategorij iz Priloge II te uredbe. Varnostni načrt se mora nahajati na vsem dostopnem mestu na gradbišču, z njim pa morajo biti seznanjeni vsi izvajalci del (tudi tako imenovani podizvajalci).
Že v fazi načrtovanja pa mora naročnik planirati tudi kako bo objekt vzdrževal. Samo s pravočasnim načrtovanjem odgovarjajoče opreme, kot je na primer varnih dostopov na strehe, sidrnih mest za privezovanje z osebno varovalno opremo in podobno se lahko prepreči nevarnosti ali zmanjša tveganje za nezgode pri delu na objektu. V ta namen mora zagotoviti tudi dokumentacijo za izvajanje kasnejših del na objektu (čiščenje, vzdrževanje,...). Iz te dokumentacije mora biti jasno razvidno, na kakšen način bo zagotovljena varnost in zdravje delavcev pri izvajanju teh del na končanem objektu. Določena oziroma opisana in v načrtih obdelana (risbe, opisi) morajo biti delovna mesta in naprave, s pomočjo katerih se izvaja ta dela na varen način.
V primerih, kadar naročniku ni potrebno zagotoviti koordinatorja (če je samo 1 izvajalec oziroma delodajalec, gradnja enodružinske hiše do 350m2 neto površine brez posebno nevarnih del in prijave gradbišča), tudi ne potrebuje varnostnega načrta in dokumentacije za izvajanje naknadnih del. Priloga V, ki določa obvezno vsebino varnostnega načrta, naj bi izdelovalcem varnostnega načrta dala izhodišča za lažjo izdelavo le-tega in poenotila nivo teh načrtov. Preprečila naj bi tudi dosedanjo prakso izdelave elaboratov o ureditvi gradbišča po principu fotokopiranja (potrebno je določiti konkretne ukrepe!) in prenosa nekaterih obveznosti iz pripravljalne faze (obveznosti projektantov) v fazo izvedbe (na izvajalce - npr. pridobitev podatkov o podzemnih in nadzemnih instalacijah, izdelava terminskega plana,..).
Varno in zdravo!
Damijan Lenošek
|
|
|
|
|