 |
| |
STATISTIKA |
|
| |
 |
|
| |
Obiskovalec št.: |
|
| |
102980 |
|
| |
|
|
| |
Danes smo: |
|
| |
26.1.2025, 10:31:19; |
|
|
 |
|
|
|
| |
| |
|
|
| [06.04.2006] |
 |
VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU NA ZAČASNIH IN PREMIČNIH GRADBIŠČIH
|  |
|
UREDBA O ZAGOTAVLJANJU VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU NA ZAČASNIH IN PREMIČNIH GRADBIŠČIH
(Uradni list RS, št. 83/2005)
Uredba se nanaša na graditev objektov, pa tudi na njihovo vzdrževanje in čiščenje.
"Začasno ali premično gradbišče" pomeni katerokoli delovišče, na katerem se izvajajo gradbena in vzdrževalna dela. Okvirni seznam gradbenih in vzdrževalnih del, kjer veljajo določila te uredbe:
Izkopavanje
Zemeljska dela
Gradnja
Sestavljanje in razstavljanje montažnih elementov
Adaptacije ali opremljanje
Spremembe
Obnova
Popravila
Odstranjevanje z demontažo
Rušenje
Tekoče vzdrževanje
Občasno vzdrževanje barvanje in čiščenje
Izsuševanje
Najpomembnejša sprememba te uredbe glede na prejšnjo je, da je tudi investitor oz. naročnik odgovoren za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev pri delu. Uredba v svojem 9. členu jasno določa, da naročnik ali nadzornik projekta svojih obveznosti po tej uredbi ne moreta prenesti na izvajalca del.
Pri tem je "naročnik" pravna ali fizična oseba, za katero se dela izvajajo, "nadzornik projekta" pa katerakoli fizična ali pravna oseba, ki v imenu naročnika prevzame odgovornost za projekt.
Ker je potrebno ugotoviti in analizirati nevarnosti ter planirati preventivne ukrepe pravočasno, pred pričetkom gradnje, hkrati s projektiranjem objekta (ko izvajalec del delodajalec še ni znan), ima pomembne naloge po uredbi naročnik oz. investitor. Ko projektira objekt (odloča o samem načrtu in izvedbi del) in načrtuje potek gradnje (odloča o času in roku, potrebnem za izvedbo del), mora upoštevati zahteve za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev, ki bodo objekt gradili, vzdrževali in čistili - tako, da bo vsa ta dela moč izvesti brez ogrožanja delavcev, na zdrav in varen način. S projektnimi rešitvami je namreč (bolj ali manj) pogojena tudi tehnologija gradnje (možni načini izvedbe del), s tem pa tudi potreben čas za izvedbo, ter možni varnostni ukrepi in stopnja varnosti, katero je moč zagotoviti delavcem pri delu.
Tudi naročnik mora po uredbi ob sprejemanju zgoraj navedenih odločitev upoštevati iste principe oziroma temeljna načela, kot jih delodajalcem nalaga Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Ur. l. RS, št. 56/99) v 6. členu. Načrtovati mora rešitve, s katerimi delavci ne bodo izpostavljeni nevarnostim in tveganjem za varnost in zdravje pri delu. Kadar to ni možno, mora sprejemati takšne rešitve, ki zagotavljajo večjo stopnjo varnosti. Prednosti mora dajati kolektivnim ukrepom, s katerimi bodo varni vsi delavci (in obiskovalci) na gradbišču. Ob tem mora slediti tehničnemu napredku - ukrepe, ki so bile nekoč ustrezni, je potrebno izboljšati in nadomestiti z novimi (boljšimi) tehničnimi rešitvami, ki zagotavljajo večjo stopnjo varnosti (če obstajajo). Tveganja za nastanek poškodb in okvar zdravja je potrebno izločiti ali omejiti neposredno pri njihovem viru (kjer se nevarnosti pojavljajo).
Varno in zdravo!
Damijan Lenošek
|
 |
|
|
|
|
